08.10. - 12.11.2010 | Ljubljana, Slovenija
Tematski treningi Pinan kat

V petih petkovih tematskih treningih smo po vrsti obdelali vseh pet Pinan kat. Pri tem smo obudili zavedanje, da je pri treningu kat v prvi vrsti pomembna korektnost forme, odrezavost in kime, pravilno dihanje in kiai ter ritem. Vse skupaj z razumevanjem različnih aplikacij posameznih elementov kate (bunkai) ob redni vadbi kate postopoma postaja del naše sekundarne narave. Vadba kat z večjim številom zaporednih ponovitev nam lahko služi tudi kot del kardio-vaskularnega treninga ob katerem se obenem urimo v karateističnih tehnikah.

Pinan je serija petih kat, ki jih kot šolske kate uporablja večina karateističnih sistemov. Izvirajo z Okinave, kjer jih je na podlagi daljše forme kitajskega izvora (Channan) razvil mojster Anko Itosu (1831 - 1915) okoli leta 1907. Mojster Itosu velja za očeta modernega karateja, saj je svoj model karateja uvedel v okinavski šolski sistem, kar je bilo pomembno za kasnejo širitev karateja na Japonsko in od tam po vsem svetu.

Beseda Pinan je sestavljena iz dveh ideogramov, ki pomenita mir in spokojnost. Pojavljajo se tudi interpretacije, da beseda pomeni duševni mir, ki ga praktikant doseže, ko obvlada vseh pet kat. Naravnane so defenzivno, zato se vsaka od njih začne z obrambno tehniko.

Pinan kate so imenovane po stopnjah: Shodan (prva), Nidan (druga), Sandan (tretja), Yondan (četrta) in Godan (peta). Mnoge šole poučevanje Pinan kat pričnejo z Nidan in nato nadaljujejo s Shodan, saj je dejstvo, da je Nidan bolj prijazna za začetnika od Shodan. To načelo je zastopano tudi v programu Karate toitsu-do, kjer je kata Pinan Nidan navedena kot kriterij za napredovanje v gokyu (rumeni pas), kata Pinan Shodan za napredovanje v yonkyu (oranžni pas), Pinan Sandan za sankyu (zeleni pas), Pinan Yondan za nikyu (modri pas) in Pinan Godan za ikkyu (rjavi pas).

Pojavljajo se tudi razlage, da je Pinan kat pet, ker vsaka predstavlja enega od petih osnovnih elementov, ki po nekaterih budističnih šolah tvorijo vse: Pinan shodan - zemlja, Pinan nidan - voda, Pinan sandan - ogenj, Pinan yondan - veter/zrak, Pinan godan - eter/praznina.

S širitvijo karateja na Japonsko se je za kate Pinan pojavilo tudi ime Heian, ki ga je uvedel mojster Funakoshi (1868 - 1957). Gre za japonsko izgovorjavo istih dveh ideogramov. Mojster Funakoshi je v svoji šoli tudi spremenil vrstni red poimenovanja prvih dveh kat: Pinan Shodan je Heian Nidan in Pinan Nidan je Heian Shodan.

Mojster Itosu je bil učitelj mnogim kasnejšim karate mojstrom in pionirjem novih šol, ki so znanje širili v svojem okolju. Med njimi je bil tudi mojster Kenwa Mabuni (1887 - 1952), ki je znan kot začetnik shito-ryu linij. Zato se je z razvojem pojavilo veliko število interpretacij kat Pinan/Heian. Kljub temu so te mestoma precej različne interpretacije v svoji osnovi enake in tako predstavljajo pomembno vez s tradicijo in skupen imenovalec različnih slogov karateja.

Besedilo: Aleksander Kelšin      


09.04.2010 | Ljubljana, Slovenija
Tsuki - motorika, metode treninga, variacije

Na petkovem tematskem treningu smo obravnavali motoriko, metode treniranja in variacije osnovnega ročnega udarca tsuki. Tsuki je zanimiva tema predvsem zato, ker se z njim lahko zelo neposredno soočimo z vprašanji koordinacije uma in telesa ter notranje energije Ki. Učinkovitost udarca tsuki je zelo malo odvisna od izvajalčeve mase, zato zahteva veliko dosledne vadbe.

Pri pregledu vaj urjenja v motoriki smo se ostredotočali predvsem na najbolj osnovno izvedbo udarca s pestjo v pleksus ali prsnico: seiken chudan tsuki. Poudarjali smo položaj ramena, pot komolca, statiko zapestja, usklajenost večjih mišičnih skupin ter pomembno vlogo druge roke pri ustvarjanju notranjega ravnotežja v akciji. Pri tem smo se dotaknili tudi dveh različic sestavljanja pesti, ki ju ponuja okinavsko izročilo v svoji zgodovini razvoja karateja okoli mest Naha in Shuri. Poleg najbolj osnovne izvedbe seiken chudan tsuki smo si ogledali osnovne značilnosti še štirih variacij, ki so najpogostejše v naši praksi: udarec z navpično pestjo v glavo - tateken jodan tsuki, kratek nizek udarec v dveh oblikah - uraseiken chudan tsuki oz. shita tsuki in tateken chudan tsuki ter kratek udarec navzgor - age tsuki.

Dotaknili smo se tudi teme uporabe nekaterih rekvizitov za urjenje v tsukiju: padajočega lista papirja, s katerim se urimo v sproščenosti, pozornosti, reakciji in eksplozivnosti ter fokusarja ali vreče, s katerima se urimo v natančnosti in stabilnosti. Vadbeni rekvizit izjemnega pomena je tudi sveča, saj motivira pravilno motoriko in kime, zna pa tudi "povedati", kdaj je naš tsuki dovolj dober. Zaradi požarne varnosti smo prakso urjenja s svečo obdelali samo teoretsko.    

Foto: Mojster Masutatsu Oyama vadi tsuki z ugašanjem sveče.


26.02.2010 in 12.03.2010 | Ljubljana, Slovenija
Seienchin - zatišje pred nevihto

Tema dveh petkovih tematskih treningov za rumene in višje pasove programa Karate toitsu-do je bila tradicionalna kata Seienchin.

Seienchin je ena najstarejših kat, ki se je s Kitajske preko Okinave prenesla na Japonsko. Skozi zgodovino je doživela mnogo različnih stilizacij, interpretacij in izgovorjav njenega imena (seienchin, seiunchin, seiyunchin, seiinchin itd.), danes pa velja za eno najpomembnejših kat shito-ryu zakladnice, gojijo jo pa tudi mnogi drugi stili. Njeno ime je pogosto interpretirano kot "zatišje pred nevihto", ki odlično opisuje naravo te kate. Začetni del, ki je sestavljen iz trikrat ponovljene kombinacije šestih tehnik, se izvaja počasi in veličastno s poglobljenim dihanjem, nato pa, kot iznenada, sledi zaporedje močnih in eksplozivnih tehnik različnih hitrosti. Kato smo spoznavali tudi skozi različne vidike praktične aplikacije gibov, ki jo sestavljajo. 

Foto: arhiv Inštituta 108 | Na fotografiji: Aleksander Kelšin


11.12.2009 in 08.01.2010 | Ljubljana, Slovenija
Nage no waza (meti)

Tema dveh petkovih tematskih treningov za rumene in višje pasove programa Karate toitsu-do so bili osnovni principi, ki jih je potrebno upoštevati ob izvedbi metov. V programu Karate toitsu-do se z meti srečujemo v nekaterih sestavljenih tehnikah in bunkaijih kat, na teh dveh treningih pa smo se podrobneje ukvarjali s pravilnim vstopom, pravilnim ravnotežjem in dobro kontrolo partnerja.

Poudarili smo tudi pomemben vidik, da pravilno usmerjena vadba tehnik z metanji ne povzroča averzije pri nobenem od partnerjev. Za to smo uporabili tri najosnovnejše mete: o soto otoshi, tai otoshi in uki goshi, ki smo si jih ogledali tudi skozi prizmo karateistične aplikacije.


27.11.2009 in 04.12.2009 | Ljubljana, Slovenija
Jiin - ljubezen do resnice

Tema dveh petkovih tematskih treningov za rumene in višje pasove programa Karate toitsu-do je bila tradicionalna kata Jiin. Kata Jiin je ena izmed treh kat skupine Jion, ki se začenjajo z značilnim položajem, kjer leva dlan prekriva desno pest, kar razkriva njihove kitajske korenine. Domneva se, da je kata obliko, pod katero jo poznamo danes, dobivala predvsem v šolah okinavskega karateja mesta Tomari. To je verjetno tudi razlog, da se stilno nekoliko razlikuje od drugih kat, ki jih poznamo predvsem iz shito-ryujevskih tradicij.

Kata je pomembna predvsem zaradi izvedbe številnih tehnik simultane obrambe in proti-napada ter ponavljajočih se stavov, ki omogočajo nenadne spremembe smeri s konstantnim vzdrževanjem ravnotežja in moči.

Večina naših učencev se je s to kato srečala že pred časom skozi nanbudsko interpretacijo Ikkyoku, ki je pravzaprav kopija kate Jiin, ima popolnoma enake smeri gibanja (enbusen) in precej podobne gibe in variacije praktične aplikacije (bunkai). Zato so udeleženci kato hitro osvojili. Ime kate po nekaterih virih pomeni tempeljski vrt, po drugih pa ljubezen do resnice oz. ljubezen in sence.